Ključna beseda: plesna predstava

»Nagovorila me je dokaj pereča problematika medvrstniškega nasilja, ki se je spomladi dogajalo v Sloveniji.«

»Zelo sem hvaležna, da so me povabili k sodelovanju.«

»Pomembno je, da opozarjamo, da to ni prav.«

»V vrtcu sem bila tudi jaz odrinjena na stran, ampak vse ima svojo svetlo stran, saj sem zaradi tega spoznala svojega najboljšega prijatelja.«

»Všeč mi je, da sodelujemo.«

»Ti otroci so taki kot mi. Nekateri so malce sramežljivi, ampak se imamo odlično.«

»Ta projekt se me res dotakne, saj nosi sporočilo, da ni pomembno, kako se gibaš, ampak kakšen človek si.«

»Skozi ples in zgodbo povemo, da se lahko spremenimo.«

»Vsi smo vidni, vsi nekaj znamo, vsi nekaj zmoremo in sodelujemo in s temi skupnimi močmi lahko premikamo gore.«

»Želimo ozaveščati javnost, da smo lahko vsi enakopraven del družbe, ki jo soustvarjamo.«

»zato nimamo česa prekinjati.«

»ker predstavlja opustošeno naravno okolje. Predstava postavlja človeško telo v prihodnost in med drugim govori tudi o tem, da če bomo nadaljevali z brezkompromisnim in neomejenim izkoriščanjem naravnih virov, se nam lahko zgodi življenje v zelo podobnem okolju kot je kamnolom.«

»ker ne člani in članice skupine ne njihovi zunanji sodelavci ne morejo več delati v vzdušju, ki jih obsoja za zadeve, za katere niso krivi.«

»predstava v samem svojem izhodišču in bistvu od samega začetka želela opozoriti natanko na to, za kar si prizadevajo tudi naši kritiki: za spoštovanje vseh žrtev uničevanja narave in ljudi - in za umetniško oblikovano sporočilo, da tega ne ljudem ne naravi ne smemo početi, če hočemo preživeti.«

»je bila navedba dela na tem dokumentu eden od argumentov poznavanja situacije v Novi Gorici in regiji, ne pa morda obremenilni argument proti njegovi izbiri.«

»Dela nadaljevali po pridobitvi geomehanskega poročila, kar bo predvidoma približno v mesecu dni.«

»Zaradi bližine ceste projekt ni enostaven ne tehnično ne finančno.«

»Kamnolom bo s svojo postapokaliptično atmosfero letos prizorišče plesne predstave Brezmejno telo.«

»Ne! – Tukaj sem takšna, kakršna hočem, da sem!«

»Zdaj pa še enkrat za umetnost!«

»partitura za dva plesalca – dve živi telesi in dve kameri v živo. Hvalnica ljubezni in hkrati zapis razpada miniekosistema dveh posameznikov, ki preverjata meje svobode v razmerju do drugega.«

»Kamera – četudi je vseskozi prisotna v naši družbi – zgolj ogledalo in opazovalec, ki ustvarja paralelno fikcijo. Spremlja in prevaja, gibanje akterjev pa razkriva plast nenehnega nastajanja, upanja na združitev in hkrati razpada.«

»Zamikanje razglednic iz skupnega nezavednega, okamnela stanja človeštva, trans, ki se umiri v ritem, brezbrižno zaporedje. Protibolečinske tablete, ki se zdrobijo v ples, vzvišena, dvojna osamljenost neprimerljivega. Neprekinjen naval nemira, ki zasužnjuje telo v njegovem obrednem teku.«

»Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Memoria je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo.«

»Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in Malin lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo.«

»Še pred začetkom našega štetja je bila v literaturi dokončno ustaljena trojna podoba mesecev: kot naravnega, delovnega ritma, kot ritem, ki ga določajo pobožanjene, astralne sile in kot ritem na zemlji prisotnih bogov, ki jih človek časti ...«

»Medtem ko vitae contemplativa prijateljuje z decembrom, 'mesecem ostrih nasprotij in podob, ki je zastopan pretežno brez delovnih motivov'.«

»V delu združujem matematične strukture s senzorično močjo. Rad gradim formalne arhitekture telesa, ki emociji omogočijo, da izbruhne. Zelo rad raziskujem male variacije in podrobnosti v ponavljanju, preizkušam različne možnosti enostavnih dejanj.«

»Ob vstopu v drugo polovico festivala smo z videnim in doseženim zelo zadovoljni.«

»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«